Proces fuzije stekla v peči je postopek, pri katerem se dva ali več kosov stekla s segrevanjem zlijeta v enoten izdelek.
Uporablja se za izdelavo dekorativnih predmetov, nakita, vitrajev, krožnikov, vaz in drugih umetniških izdelkov.
1. Priprava stekla
◦ Izbere se steklo z enakim koeficientom toplotnega raztezanja (COE), da med hlajenjem ne pride do razpok.
◦ Steklo se razreže, očisti in po potrebi okrasi z barvnimi steklenimi dekorativnimi elementi.
2. Zlaganje
◦ Posamezni kosi stekla se zložijo na ognjevarno podlago, prekrito z ločilnim sredstvom ali posebnim papirjem za fuzijo,
ki preprečuje sprijemanje s podlago peči.
◦ Če želimo steklu dati obliko (npr. sklede, krožnike, valovite ali ukrivljene elemente), ga položimo v kalupe iz keramike ali
posebnih ognjeodpornih materialov.
◦ Med segrevanjem se zmehčano steklo pod vplivom lastne teže postopoma uleže v ali preko kalupa in prevzame njegovo obliko.
3. Segrevanje v peči
◦ Temperatura se dviguje postopoma, da se zmanjša nevarnost toplotnega šoka.
◦ Pri približno 650–700 °C se steklo začne mehčati.
◦ Med 760 in 820 °C (odvisno od vrste stekla in želenega učinka) se steklo zlije v enotno površino.
Višja temperatura in daljši čas zadrževanja povzročita popolno fuzijo, nižja pa delno fuzijo, pri kateri ostanejo robovi
posameznih kosov bolj vidni.
◦ Peč za določen čas ohranja najvišjo temperaturo, da se steklo enakomerno spoji in iz njega izstopijo zračni mehurčki.
4. Kontrolirano hlajenje (žarjenje)
◦ Po fuziji se steklo kontrolirano ohlaja do območja žarjenja (običajno okoli 480–520 °C, odvisno od vrste stekla).
◦ V tej fazi se notranje napetosti sprostijo.
◦ Nato se temperatura počasi znižuje do sobne temperature. Prehitro hlajenje lahko povzroči razpoke ali lom izdelka.
Pravilno nastavljen temperaturni program je ključnega pomena, saj zagotavlja, da se steklo enakomerno spoji,
ohrani optično kakovost in po ohladitvi ostane brez notranjih napetosti ter mehanskih poškodb.